Pogoste bolezni zob in dlesni
Mirjam Škorjanc, dipl. ust. hig.
Parodontalna bolezen ali parodontoza je bolezen obzobnih tkiv, ki se razvije zaradi dolgotrajnega vnetja dlesni. Parodontalno bolezen lahko povzročijo različne predhodne bolezni, ki so posledica neredne ali nepravilne ustne higiene. Nekatere bolezni so hitro vidne, druge očem skrite. Nekatere se občutijo bolj, druge manj. Nastanek vseh teh bolezni pa lahko preprečimo sami.
To velja za zdrave ljudi, brez hujših zdravstvenih težav in z aktivnim imunskim sistemom. Pri zdravem človeku so bakterije v ustih le 20-odstotni krivec za vnetje, pri 80 odstotkih je krivec posameznik sam. Ko na primer mesimo testo za kruh, ga mesimo z golimi rokami. In roke si po opravljenem delu umijemo. Umijemo jih že zato, ker so naše roke polne svaljkov testa in moke. S takšnimi rokami ni prijetno delati drugih opravil oziroma nam jih celo onemogočajo. To stanje lepo ponazarja tudi stanje v ustni votlini.
Človek ima vedno nekaj v ustih, čiščenje pa se zdi bolj »ne bodi ga treba«. Če si ne ščetkamo zob redno in pravilno, bo to postopoma gotovo pripeljalo do bolezni zob in dlesni, ki jih poznamo pod imeni zobne obloge (zobni plak), karies (zobna gniloba), zobni kamen, zobobol, vnete in krvaveče dlesni (gingivitis) in parodontalna bolezen.
Vse se začne z zobnimi oblogami, ki jih poznamo tudi kot zobni plak. Vsaka snov je najprej mehka, zato se tudi zobni plak deli na mehko in trdo stanje. Mehke zobne obloge imamo vsi, saj imamo v ustih slino, ostanke hrane, vrsto bakterij in mrtvih celic.
Gotovo se je vam že zgodilo, da ste po nekem času (lahko že v nekaj urah v dnevu) imeli občutek »kosmatih zob«. Ta »kosmatost zob« je posledica mehkih zobnih oblog. Ko zobe očistimo, teh neprijetnih oblog, ki so se pritrdile na zobno sklenino, ne občutimo več. Vendar ta občutek zna biti tudi varljiv, saj lahko nekateri predeli zobovja, kot so medzobni predeli ali jamice na ploskvah zob, tako imenovane grizne ploskve zob, ostanejo neočiščene. In tu se začne nabirati karies ali zobna gniloba, ki je vidna tudi ob dlesnih, tu pa se nabira tudi zobni kamen. Oba procesa potekata razmeroma počasi in sta nepoznavalcu dlje časa neopazna.
Karies (zobna gniloba) ni posledica slabih zob, kot ljudje radi verjamejo, ampak je posledica slabega in nezadostnega ščetkanja zob ali pa kljub rednemu ščetkanju nastane na predelih, ki jih zobna ščetka ne doseže. Začetni karies je bele ali kredaste barve, ko pa prodre v sklenino in nastane luknjica, pa ta postane črne barve.
Zobni kamen pa je trda zobna obloga, ki lahko nastane že po 48 urah, če mehke zobne obloge niso odstranjene. Zobni kamen je stopnja, ko mehka zobna obloga (zobni plak) začne mineralizirati oziroma se strjevati. Posledica je nabiranje zobnega kamna ob dlesnih, obzobni žep od umazanije nabrekne in odstopi od zoba
