Parodontitis – zdravstveno tveganje in metode zdravljenja

Pazite na srce! Parodontitis in bolezni srca ter ožilja

Kot v veliko drugih industrijsko razvitih državah so tudi pri nas bolezni srca in ožilja na vrhu vzrokov smrti. Akutne arterijske bolezni, kot sta srčni napad ali kap, nastanejo zaradi spremembe notranjih sten žil, ki jih povzročijo maščobne obloge ter mišične in tkivne celice, ki zaidejo v notranjo plast arterijske stene.

Gibanje, zdrava prehrana, normalna telesna teža in opustitev kajenja – vse to so znani preventivni ukrepi, ki zmanjšujejo tveganje za bolezni srca in ožilja.

Že nekaj let pa postaja vse bolj jasno, da so tudi kronična vnetja oz. kronične okužbe dejavniki tveganja.

V nekaterih preiskavah žil z aterosklerotičnimi spremembami so odkrili bakterije, ki jih v zdravih tkivih ni mogoče najti. Med drugim so v stenah žil odkrili bakterije, ki so odgovorne zanastanek parodontitisa. Te bakterije sprožijo vnetno reakcijo v telesu, ki vpliva na spremembo arterij ter pozneje lahko povzroči kap in srčni napad.

Raziskave so pokazale, da imajo bolniki, ki trpijo za parodontitisom, do 1,7-krat višje tveganje za srčno bolezen.

Mednarodni strokovnjaki za kardiologijo in parodontologijo zato priporočajo, da parodontitis jemljemo zelo resno in zdravimo čim prej.

Parodontitis in bolezni dihal

Pri zdravih ljudeh z nedotaknjenim imunskim sistemom je vnetje pljuč zelo redko.Če pa pri ljudeh z oslabljenim imunskim odzivom iz nosu in žrela ali iz ustne votline zaidejo bakterije v pljuča, jih je od tam težko pregnati. Posledica je očitna – vnetje dihal.

Vendar pa sedaj vemo, da bakterije iz zobnih oblog in žepkov v dlesnih lahko povzročijo vnetje pljuč. Raziskave vedno znova kažejo, da slaba ustna higiena pomeni večjo dovzetnost za vnetja pljuč. Predvsem mikrobi, ki povzročijo vnetje dlesni, se pojavljajo tudi pri boleznih dihal.

Raziskave kažejo: Bolniki s kroničnimi boleznimi dihal imajo slabšo ustno higieno, več zobnega kamna in več bolnih zob kot bolniki brez bolezni dihal.

Dodatna raziskava je raziskovala medsebojni vpliv med parodontalno izgubo kosti in kroničnimi boleznimi dihal. Večja ko je bila izguba čeljustne kosti zaradi parodontitisa, močneje je to vplivalo na delovanje pljuč pri bolnikih s kroničnim bronhitisom.

Pri kadilcih je tveganje še posebej visoko. Kajenje negativno vpliva na delovanje pljuč in obenem povečuje nevarnost, da zbolimo za parodontitisom.

Raziskave so pokazale, da se pri ljudeh, ki imajo slabo ustno higieno, hkrati povečuje tudi dovzetnost za vnetje pljuč. Bolniki s predhodno pljučno boleznijo (npr. KOPB itd.) morajo paziti, da v ustih nimajo okužb, in poskrbeti za redne preiskave oziroma zdravljenje.

Parodontitis in nevarnost prezgodnjega poroda

V Evropi je delež nedonošenčkov še vedno od 6 do 8 odstotkov. Pri tem se kljub napredku medicine že nekaj desetletij ni spremenilo veliko.

Kje so torej vzroki? Med najbolj znanimi dejavniki tveganja za prezgodnji porod so nedvomno kajenje in zloraba alkohola. Najnovejše raziskave pa potrjujejo sum, da se pri ženskah z nezdravljenimi boleznimi zobnih jamic povečuje nevarnost prezgodnjega poroda za še do sedemkrat. To lahko primerjamo s tveganjem zaradi maminega prekomernega uživanja alkohola, ki tveganje poveča še za dvakrat.

Ob upoštevanju vseh poznanih dejavnikov tveganja se je izkazalo, da nezdravljen parodontitis poveča tveganje za prezgodnji porod še za 6,5-krat.

Zobno krtačko zavihtimo enkrat na dan, a takrat temeljito

Najboljša preventiva za preprečevanje parodontitisa je redno umivanje zob. Kot je razložil priljubljeni dunajski zobozdravnik, je za zdrave zobe dovolj dosledno in pravilno čiščenje zob enkrat na dan. »Učili so nas, naj si zobe umivamo dvakrat ali trikrat na dan, oziroma po vsakem obroku, vendar vse to ni potrebno! Zobe si moramo pravilno očistiti enkrat v 24 urah. Zakaj to pravim? Ker to vemo že od 70., 80. let prejšnjega stoletja. Dejstvo je namreč, da se prvi znaki vnetja v ustih pojavijo najpozneje po 24 urah, kar pomeni, da se celice imunskega sistema iz krvnih žil selijo v tkivo in poskušajo v njem ustvariti red. Če si redno čistimo in odstranimo vse obloge, limfociti ne bodo vstopili v tkivo, saj tam ni znakov vnetja in bolezen ne napreduje.«

Preventiva – zavzeto nad zobne obloge

Najpomembnejši preventivni ukrep proti parodontitisu ali njegovemu poslabšanju je zavestno in strukturirano odstranjevanje zobnih oblog. »Odstranjevanje zobnih oblog seveda ni potrebno le na zunanji, temveč na vseh straneh zoba in tudi v odprtinah med zobmi. Vsak zob ima pet ploskev, zob pa je vsaj 28. V ustih imamo torej vsaj 140 ploskev in za njihovo pravilno čiščenje je potrebnih od 6 do 8 minut. Vsak zob očistimo zavestno. Na prodajnih policah se hitro najdejo prevelike zobne ščetke, s katerimi gre čiščenje hitreje, vendar to ni prav. Uporabljajte najmanjše zobne ščetke, ki jih lahko najdete, in z njimi ščetkajte natančno, kar bo trajalo malo dlje, a bo učinkovito. Glava zobne ščetke mora biti čim mehkejša, ščetke ne uporabljajte s prevelikim pritiskom, ampak jo primite s konicami zadaj samo toliko, da jo držite in da ščetine spredaj opravijo svoje delo. Priporočam torej vsakodnevno ščetkanje z električno zobno ščetko od 6 do 8 minut neprekinjeno. Dobra nega zob in ustna higiena dvakrat letno skorajda zagotovita, da bodo vaši zobje ostali zdravi vso svojo življenjsko dobo. Za čiščenje vmesnega prostora med zobmi potrebujete poleg dobre zobne ščetke tudi zobno nitko. To je najboljša zaščita ustnega zdravja!«

Hialuronska kislina za ustne rane in ranice

Številni bolniki ga prosijo za nasvet, ali bi morali ustno votlino izpirati tudi z razkužilom, vendar jim ddr. Solar odgovarja, da to ni potrebno. »Dlesni v ustih imajo neverjetno sposobnost regeneracije in jih je treba podpreti s primernimi sredstvi samo, če se pojavijo težave. Če so v ustih afte ali druge poškodbe, je eno zares dobrih sredstev hialuronska kislina.« Gre za naravno snov, ki je fiziološki sestavni del vezivnega tkiva in pospešuje celjenje ran in brazgotin, lajša otekline ter deluje protivnetno. Medisovi medicinski pripomočki Gengigel temeljijo na hialuronski kislini in so zato po izkušnjah doc. ddr. Petra Solarja, dr. dent. med., vrhunska prva pomoč pri pojavu aft in ranic v ustni votlini. »V tem primeru se lahko Gengigel odlično izkaže, saj ustvari filter, zaščiti rano, zmanjšuje bolečine in spodbuja celjenje. To je koristno, če se pojavijo poškodbe ali gingivitis s krvavitvijo. Imejte ga v omarici in ga poleg zobne ščetke vedno vzemite s seboj tudi na pot,« pogovor sklene zanimivi sogovornik z Dunaja.