Parodontitis – vojna zobem in imunskemu sistemu

Znana bolezen obzobnega tkiva ne povzroča le izgube zob, temveč je na njenem tnalu tudi imunski sistem. Z ustnimi bakterijami povzročeni parodontitis namreč močno načenja zdravje celotnega telesa ter povečuje tveganja za možgansko kap, srčni infarkt, okvaro ledvic in prezgodnji porod pri nosečnicah. Zato sta ob pojavu ran in brazgotin v ustni votlini pravilna nega in uporaba ustreznih protivnetnih pripravkov izjemnega pomena za zdravje zob in imunskega sistema v celoti, poudarja znani dunajski stomatolog doc. ddr. Peter Solar, dr. dent. med.

Ne boli, ne povzroča zmeraj krvavitve dlesni in ne, ni edini mogoč razlog za slab zadah. In vendar je parodontitis, nevarna okužba obzobnega tkiva, v veliki večini primerov odgovoren za izgubo zob. Vrzel med kostjo in zobno korenino je odlično gojišče za zelo agresivne bakterije, ki se čvrsto oprimejo zobnega vratu na mestu, kjer se iz vnete dlesni povzpenja zobna krona. Parodontitis je zelo zahrbtna bolezen, ki se pojavi pri 60 do 80 odstotkih ljudi, starejših od 40 let: »Parodontitis je bolezen, ki primarno prizadene usta, vendar imamo v ustih neverjetno število krvnih žil, zato lahko bakterije iz ust vstopijo v krvne žile in povzročijo vnetje krvnih žil po telesu. Krvne žile v ustih, srčne krvne žile in krvne žile v pljučih potekajo kot žile v maternici, tako da je ob parodontitisu prizadeto celotno telo. Če pridejo bakterije iz ust v krvni obtok in tkiva, lahko pride do izmenjave bolezni, poleg tega pa se poveča tveganje za možgansko kap. Poveča pa se tudi tveganje za srčni infarkt, okvaro ledvic in prezgodnji porod pri nosečnicah,« je ob srečanju na Dunaju pojasnil ddr. Solar.

Zatekanje, pordelost in krvavitev dlesni

Vnetje dlesni (gingivitis) in obzobnih tkiv (parodontitis) povzročajo predvsem ustne bakterije, ki se kopičijo v zobnih oblogah, te pa so posledica neustrezne nege zob in pomanjkljive zobne higiene. Če zobnih oblog ne odstranjujemo redno, bakterije v njih tvorijo snovi, ki so škodljive za dlesni. Vnetni procesi se sprva kažejo kot zatekanje, pordelost in krvavitev dlesni, nato pa prodro globje in povzročijo bolezen zobnih jamic, ta pa v nadaljevanju uničevanje vezivnega tkiva in čeljustne kosti, kar lahko povzroči izpadanje zob.

Zdrave dlesni ne krvavijo

»Zdrave dlesni ne krvavijo,« poudarja ddr. Solar. »Nikoli. Lahko grizete jabolko, si umivate zobe, pri zobozdravniku vam lahko odvzamejo odtis, vendar zdrave dlesni ne bodo krvavele. Vsaka krvavitev pa seveda ni vedno znak parodontitisa. Lahko gre tudi za vnetje dlesni, tako imenovani gingivitis, ki je lahko predhodnik parodontitisa, vendar je reverzibilen – stanje lahko popravimo. Parodontitis pa pomeni tudi izgubo kostnega tkiva okoli zob, ki je žal ni mogoče povrniti. Parodontitis torej povzroča nepopravljivo škodo, medtem ko lahko gingivitis pozdravimo. Njun skupni simptom pa so krvaveče dlesni.«

Zobno krtačko zavihtimo enkrat na dan, a takrat temeljito

Najboljša preventiva za preprečevanje parodontitisa je redno umivanje zob. Kot je razložil priljubljeni dunajski zobozdravnik, je za zdrave zobe dovolj dosledno in pravilno čiščenje zob enkrat na dan. »Učili so nas, naj si zobe umivamo dvakrat ali trikrat na dan, oziroma po vsakem obroku, vendar vse to ni potrebno! Zobe si moramo pravilno očistiti enkrat v 24 urah. Zakaj to pravim? Ker to vemo že od 70., 80. let prejšnjega stoletja. Dejstvo je namreč, da se prvi znaki vnetja v ustih pojavijo najpozneje po 24 urah, kar pomeni, da se celice imunskega sistema iz krvnih žil selijo v tkivo in poskušajo v njem ustvariti red. Če si redno čistimo in odstranimo vse obloge, limfociti ne bodo vstopili v tkivo, saj tam ni znakov vnetja in bolezen ne napreduje.«

Preventiva – zavzeto nad zobne obloge

Najpomembnejši preventivni ukrep proti parodontitisu ali njegovemu poslabšanju je zavestno in strukturirano odstranjevanje zobnih oblog. »Odstranjevanje zobnih oblog seveda ni potrebno le na zunanji, temveč na vseh straneh zoba in tudi v odprtinah med zobmi. Vsak zob ima pet ploskev, zob pa je vsaj 28. V ustih imamo torej vsaj 140 ploskev in za njihovo pravilno čiščenje je potrebnih od 6 do 8 minut. Vsak zob očistimo zavestno. Na prodajnih policah se hitro najdejo prevelike zobne ščetke, s katerimi gre čiščenje hitreje, vendar to ni prav. Uporabljajte najmanjše zobne ščetke, ki jih lahko najdete, in z njimi ščetkajte natančno, kar bo trajalo malo dlje, a bo učinkovito. Glava zobne ščetke mora biti čim mehkejša, ščetke ne uporabljajte s prevelikim pritiskom, ampak jo primite s konicami zadaj samo toliko, da jo držite in da ščetine spredaj opravijo svoje delo. Priporočam torej vsakodnevno ščetkanje z električno zobno ščetko od 6 do 8 minut neprekinjeno. Dobra nega zob in ustna higiena dvakrat letno skorajda zagotovita, da bodo vaši zobje ostali zdravi vso svojo življenjsko dobo. Za čiščenje vmesnega prostora med zobmi potrebujete poleg dobre zobne ščetke tudi zobno nitko. To je najboljša zaščita ustnega zdravja!«

Hialuronska kislina za ustne rane in ranice

Številni bolniki ga prosijo za nasvet, ali bi morali ustno votlino izpirati tudi z razkužilom, vendar jim ddr. Solar odgovarja, da to ni potrebno. »Dlesni v ustih imajo neverjetno sposobnost regeneracije in jih je treba podpreti s primernimi sredstvi samo, če se pojavijo težave. Če so v ustih afte ali druge poškodbe, je eno zares dobrih sredstev hialuronska kislina.« Gre za naravno snov, ki je fiziološki sestavni del vezivnega tkiva in pospešuje celjenje ran in brazgotin, lajša otekline ter deluje protivnetno. Medisovi medicinski pripomočki Gengigel temeljijo na hialuronski kislini in so zato po izkušnjah doc. ddr. Petra Solarja, dr. dent. med., vrhunska prva pomoč pri pojavu aft in ranic v ustni votlini. »V tem primeru se lahko Gengigel odlično izkaže, saj ustvari filter, zaščiti rano, zmanjšuje bolečine in spodbuja celjenje. To je koristno, če se pojavijo poškodbe ali gingivitis s krvavitvijo. Imejte ga v omarici in ga poleg zobne ščetke vedno vzemite s seboj tudi na pot,« pogovor sklene zanimivi sogovornik z Dunaja.