Najpogostejše težave pri nošenju zobnih protez
prof. dr. Vanja Vučićević Boras, dr. dent. med.
Trenutek, ko oseba dobi zobno protezo, je precej travmatičen, še posebej to težje sprejmejo ženske. Proteze so lahko totalne in delne, ki so povezane s preostalimi lastnimi zobmi pacienta.
Dve najpogostejši stanji, ki se kažeta s spremembami na ustni sluznici, sta:
- vnetje ustnega neba in
- razjede zaradi pritiska protez na mehka tkiva.
Zobozdravniki zelo pogosto svetujejo pacientom, naj si ponoči ne snamejo proteze. To je zelo neprimerno, ker moramo tkivu pod protezo dati čas, da se "spočije". Pri osebah, ki si ponoči proteze ne snamejo, se pogosto razvije vnetje neba oziroma okužba z glivico Candida albicans, ki je sicer reden prebivalec ustne votline. Vnetju pravimo palatitis, za njega pa sta značilna vnetje in rdečica, včasih pa tudi bolečine.
Stanje zdravimo z uporabo antimikotikov (navadno gel ali raztopina) v dveh tednih, najbolj pomembno pa je, da proteze damo ponoči v antiseptično raztopino. Če bolnik ne razkuži proteze, vnetje neba ne bo minilo.
Pri nekaterih pacientih je treba terapijo ponoviti še dva tedna, se pa redko uporabljajo sistemski antimikotiki v tabletah. Glede na to, da glivica vstopi v tkiva, se sčasoma lahko pojavijo grozdi na sluznici neba, takrat pa stanje zdravimo kirurško.
Drugo stanje, ki je pogosto, je razjeda zaradi pritiska na sluznici grebena pod protezo, in sicer pogosteje pod spodnjo protezo. Začetni razlog za ta pojav je lahko slabo narejena proteza, po nekaj letih pa je lahko razlog tudi razgradnja kosti pod protezo, ko ta ne ustreza več. Na sluznici se da opaziti bolečo razjedo in pacient ne more nositi proteze, jesti ipd.
Stanje zdravimo z lokalno uporabo kortikosteroidov v dveh tednih ter obveznim prilagajanjem proteze in podlaganjem. Če pa so proteze stare, jih ne nosimo več in damo delati novo protezo, ko se razjeda zaceli. Pomembno je, da med zdravljenjem čim manj nosimo protezo. Če se razjeda po teh postopkih ne zaceli, je obvezno vzeti vzorec tkiva in ga poslati na patohistološko analizo, ker je možno, da gre za neko hujšo težavo.
Referenca
- Vučićević Boras V. Oralna medicina – od dijagnoze do terapije, Medicinska naklada, 2005, Zagreb
Mirjam Škorjanc, dipl. ust. hig. 
Sara Kramberger, mag. kem. 
doc. dr. Peter Solar 
