Bakterije v ustih, glavni vzrok za vnete dlesni

Ljudje se premalo zavedajo, da so rane v ustih lahko še veliko bolj nevarne kot zunanje rane na telesu. Z zanemarjanjem ustne higiene si človek nakoplje kup težav, da ne omenjamo, da lahko okužba organizma zaradi slabe higiene zob vodi celo v smrt. 

Verjamem, da je slednje strašljivo. Raziskave so pokazale, da je parodontalna bolezen, kot posledica vnetih dlesni, lahko tudi vzrok za srčni infarkt, možgansko kap, pljučne bolezni, glavobole, prezgodnji porod in manjšo porodno težo novorojenčka ter oslabljen imunski sistem. 

Po epidemiološki študiji ima več kot 98 odstotkov odraslih bolezen dlesni. Med njimi jih ima kar tri četrtine že začetek parodontalne bolezni ali pa že napredovano obliko bolezni.

In kaj povzroči vnete dlesni? Glavni vzrok za vnetje in razgradnjo obzobnih tkiv so bakterije v mehkih zobnih oblogah (zobni plak). Bakterije v ustni votlini niso škodljive, dokler so del normalnega delovanja organizma. Ko pa se ravnotežje v organizmu poruši – in z neočiščenimi zobmi se –, bakterije v ustni votlini začno delovati proti človeku.

Ravnotežje v organizmu je porušeno, ko ob zobeh občutimo bolečino, ko pri umivanju zob teče kri. Gre za vnetje, ki je jasen pokazatelj, da se organizem bori proti bakterijam. Zaradi nepravilnega ščetkanja zob ali vse prevečkrat zanemarjene ustne higiene zobni kamen povzroči vnetje dlesni, kar pa pomeni začetek parodontalne bolezni, ki v kronični obliki vodi v izgubo zob.

Ko se na zobeh nabirajo zobne obloge (zobni plak), se bakterije dobesedno lepijo na zobe in se tu razmnožujejo. Spomnimo, da se tvorba zobnega kamna začne že 30 minut po umivanju zob in ob neočiščenih zobeh prvi zobni kamen nastane že v 48 urah. Dan za dnem se z nalaganjem novih zobnih oblog in njihovo neprestano mineralizacijo v zobni kamen ta vztrajno debeli. Ob teh procesih je v ustni votlini prisotnih tudi vedno več bakterij. 

Nezanemarljiv je podatek, da je v enem kubičnem milimetru zobnih oblog kar sto milijonov različnih mikroorganizmov. Ker zobni kamen pritiska na dlesen, se ta odpira in v njenem žlebu oziroma obzobnem žepu zastaja največ mikroorganizmov.

Ljudje se premalo zavedajo, kaj pomeni imeti v ustih boleče in krvaveče dlesni. Človek dejansko s seboj nosi odprto rano velikosti dlani! Prav ste prebrali, v ustih ima človek ob parodontalni bolezni rano velikosti dlani! Zastrašujoče dejstvo je, da je površina parodontalne rane – ob pet milimetrov globokih žepih – pri 28 zobeh kar 42 kvadratnih centimetrov. Lahko pa je ta rana še večja, saj so obzobni žepi globine tudi več kot deset milimetrov. To pa pomeni, da ima lahko človek v ustih rano tudi večjo od dlani!