10 vzrokov za nastanek aft

Majhne površinske rane v vaši ustni votlini se imenujejo afte. Gre za nenalezljivo in večinoma varno stanje, za katerega so značilne bolečine ter nelagodje med govorjenjem in uživanjem hrane. Strokovno aftam rečemo aftozni stomatitis in jih zlahka prepoznamo po sivorumeni barvi z rdečo obrobo.

Afte lahko ločimo glede na njihovo velikost:

• Manjše afte (aphthae minor) merijo od 1 do 10 milimetrov, so najpogostejša vrsta aft in po navadi izginejo po enem do dveh tednih.
• Velike afte (aphthae major) so večje od 1 centimetra in potrebujejo vsaj mesec dni, da se popolnoma zacelijo. Pojavljajo se manj pogosto kot manjše afte in lahko pustijo brazgotino.

Prvi znaki aft

Preden boste opazili afto, se bodo dan ali dva prej pojavili prvi simptomi. Ostra bolečina, srbečica in rahlo pekoč občutek na istem mestu lahko nakazujejo, da se bo razvila bolezen. Kasneje lahko nastane tudi rdeča pikica ali bunkica, ki se bo spremenila v afto.

Čeprav so afte izjemno neprijetne, niso nalezljive. V večini primerov bolečina traja največ 14 dni, nato pa afte same izginejo. Le redko se pri ljudeh razvijejo sistemski simptomi, kot sta povišana telesna temperatura in slabo počutje.

Afte so površinske rane na ustni sluznici. Najpogosteje nastanejo:

• na notranji strani ustnic,
• na lični sluznici,
• na stranskem delu jezika,
• na ustnem dnu,
• na mehkem nebu.

Čeprav se afte lahko razvijejo na mnogo mestih, vas zagotovo ne bodo motile na koži ali na zunanjem delu ustnic.

Vzroki za nastanek aft

Točen vzrok še ni poznan. Afte se lahko pojavijo pri vseh osebah ne glede na starost in spol, čeprav naj bi pogosteje nastajale pri najstnikih in ženskah. Po navadi pri posamezniku nastane le ena afta, redko se zgodi, da jih je več naenkrat. So nenalezljive, zato ne skrbite, da bi bolezen prenesli na koga od svojih bližnjih.

Izbruh aft pri človeku ni bakterijski ali virusni, vendar nanj lahko vpliva več dejavnikov.

1. Geni
   Nastanek aft je povezan z dednim nagnjenjem. Če imajo afte starši, je zelo velika verjetnost (skoraj 90-odstotna), da jih bodo imeli tudi otroci.
2. Pomanjkanje vitaminov in mineralov
   Pomanjkanje železa, vitaminov B, folne kisline ali cinka lahko vodi do pojava aft.
3. Čas pred menstruacijo
   Ženske so na splošno bolj nagnjene k nastanku aft, se pa ta verjetnost še poveča pred menstruacijo. Hormonske spremembe in čustveni stres spodbudita razvoj te neprijetne bolezni.
4. Oslabljen imunski sistem
   Afte se najpogosteje pojavijo pri bolnih ali izčrpanih osebah, še posebej pa pri ljudeh, ki prebolevajo bakterijska ali virusna obolenja. Pri teh je odpornost telesa zmanjšana, kar poveča možnost za nastanek aft.
5. Alergije
   Alergije na hrano lahko sprožijo nastanek aft. Najpogosteje je to alergija na oreščke, citruse, kavo, mlečne izdelke, čokolado in nekatere vrste zelenjave. Alergeni sprožijo imunsko reakcijo in telo začne uničevati lastno ustno sluznico.
   Škodljiva je lahko tudi alergija na natrijev lavrilsulfat, penilec v zobnih pastah, ki povzroča poškodbe sluznice, to pa vodi do nastanka aft.
6. Zdravila
   Uživanje nekaterih zdravil lahko pospeši nastanek aft, na primer ibuprofen, zaviralci adrenergičnih receptorjev beta in drugi.
7. Poškodbe na sluznici
   Manjše poškodbe sluznice lahko sprožijo nastanek aft. Poleg alergenov lahko sluznico poškodujemo tudi sami med ščetkanjem zob, z neželenimi ugrizi notranje strani lic ali ustnic, med uživanjem trše in vroče hrane, poškoduje pa jo lahko tudi štrleči zob ali slabo prilagojena proteza.
8. Črevesne bolezni
   Nekatere črevesne bolezni, kot sta celiakija in Crohnova bolezen, pa tudi bolezni prebavil, lahko vplivajo na nastanek aft.
9. Kajenje
   Kadilcem se ustna sluznica nekoliko odebeli. Ko prenehajo kaditi, se ponovno stanjša, kar lahko povzroči nastanek aft.
10. Stres
    Ljudje, ki so veliko časa pod stresom, imajo več možnosti za razvoj aft. Stres pripomore k zmanjšanju imunskega odziva organizma, telo pa je zato dovzetnejše za pojav bolezni.
    
    Razlogov za razvoj in nastanek aft je torej veliko, čeprav njihov dejanski izvor še ni raziskan. Pri vsakem posamezniku so dejavniki tveganja drugačni, a so načini preprečevanja za vse enaki. Pomembno je, da krepimo svoj imunski sistem, se izogibamo trdi in kisli hrani ter skrbimo za dobro ustno higieno.